obisk na taboru ZR ob Kolpi v Radencih

Z malo taborniškimi izkušnjami se je ta taborni prostor dalo zavohati že na daleč. Imel je namreč značilen vonj po blatu, vlažnih šotorih in sušečem se, napol blatnem perilu. Recimo spomin na Volčo 1977, 2. izmena. :)



In da smo bili na ta redki sončni dan še bolj v stiku z vodo, so za nas, tastare, organizirali čolnarjenje po Kolpi. Milina...


...če ne bi bilo tu in tam kake brzice čez jez. In na eni od njih se je zgodila tale nesreča. Usodna samo za Sašotova očala. Ostali so se skobacali iz vode in bili le popolnoma premočeni. ;)



In potem umirjeno dalje, do zadnjega jezu, kjer je po nerodnosti (moji) Nikola staknil grdo buško. Še zdaj ne vem, kako je lahko veslo odneslo v tako čudno smer.


In eden zadnjih zborov na tem taboru. Vsekakor pa eden redkih v soncu. :)

Več fotk v spletnem albumu ZR: tu.