Nazaj smo. Prijetno utrujeni in zadovoljni, da smo enega prvih letošnjih toplih pomladnih dni izkoristili za izlet v Čičarijo, na Žabnik ali Ostrič.
Po nekaj malega nejasnosti, saj pravzaprav nismo vedeli, koga vse sploh naj še čakamo, nas je 8 krenilo skozi vas ter dalje po občasno markirani poti proti Ostriču. Sneg je tudi tu skopnel šele nedavno, zato so skozi suho lansko travo kukali šele prvi žafrani in teloh. Ampak temepratura je bila dosti bolj poznopomladna, ravno prav za vzpon.
Z vrha smo nehote pregnali nekaj miru željnih planincev, tole pasjo mrcinico po imenu Timmy pa so izredno zanimali naši nahrbtniki in nam je zato skoraj sledil po odhodu z vrha. Razgledi od Julijcev do Učke in od Snežnika do morja (sicer smo Koper videli šele z naslednejga vrha). Ljepota!
In manj omenjan a bolj zanimiv vrh Nadvižica, ki je iz bukovega gozda štrleča skalnata reber. Prav nič prijazna na pogled in kljub zvončkom v škrapljah daje vtis visokogorja. Z vrha smo ocenjevali, kje se bomo spustili z grebena proti vasi, saj smo pričakovali nekoliko brezpotno varianto. Z zemljevidi nismo ravno pretiravali, kakega đipiesa pa k sreči nihče ni imel s seboj, tako smo se kot v dobrih starih časih po občutku spustili po kraškem bukovem gozdu v približno pravo smer. In čez kako uro končali le kakih 100 m od odcepa, s katerega smo krenili zjutraj.
Za vzorrec je bilo tudi še snega, a ne več kot do gležnjev. In za kako kepo (dokler se ni mama razjezila). Spust do parkirišča in postanek pri Cepčovih. Njoki, solatka, pijača. Priporočamo tudi za kdaj drugič!
Še mnogo takih akcij!
BAHMSZ!
N
Po nekaj malega nejasnosti, saj pravzaprav nismo vedeli, koga vse sploh naj še čakamo, nas je 8 krenilo skozi vas ter dalje po občasno markirani poti proti Ostriču. Sneg je tudi tu skopnel šele nedavno, zato so skozi suho lansko travo kukali šele prvi žafrani in teloh. Ampak temepratura je bila dosti bolj poznopomladna, ravno prav za vzpon.
Z vrha smo nehote pregnali nekaj miru željnih planincev, tole pasjo mrcinico po imenu Timmy pa so izredno zanimali naši nahrbtniki in nam je zato skoraj sledil po odhodu z vrha. Razgledi od Julijcev do Učke in od Snežnika do morja (sicer smo Koper videli šele z naslednejga vrha). Ljepota!
Za vzorrec je bilo tudi še snega, a ne več kot do gležnjev. In za kako kepo (dokler se ni mama razjezila). Spust do parkirišča in postanek pri Cepčovih. Njoki, solatka, pijača. Priporočamo tudi za kdaj drugič!
BAHMSZ!
N
